Lahko način razmišljanja vpliva na tvoje kilograme?
20. 9. 2024
Odgovor je: JA. Tvoja perspektiva, oz. pogled na življenje ima pomembno vlogo pri presnavljanju hrane, ki jo poješ.
Naše telo lahko deluje – odvisno od situacije, v kateri se nahaja – v simpatičnem ali parasimpetičnem živčnem sistemu. Prvi nas ‘prevzame’, ko smo v stresu, pripravljeni na beg ali boj in so vsi ostali sistemi, vključno s prebavljanjem in presnavljanjem, ustavljeni, oz. upočasnjeni. Parasimpatični živčni sistem pa se vključi, ko smo pomirjeni in temu stanju pravimo tudi počitek in presnavljanje. Če se spomniš iz seminarja, presnova pomeni VSE spremembe v telesu. Stanje, ko nas obvladuje simpatični živčni sistem ali stanje pripravljenosti na beg in boj je takrat, ko si ne želimo bit nekje, kjer smo. Ne želimo si torej stanja, v katerem se nahajamo. Temu rečemo tudi stres. To je stanje, ki je nesmiselno iz vidika človeštva nasploh. Stanje v katerem se nahajamo vedno JE. To je nekaj, kar ne moremo kontrolirat. Človek je bitje, ki želi kontrolirat stanje, okolico, v kateri se nahaja; ampak to je tako, kot bi se z avtom pripeljal v puščavo, kjer je zelo vroče, odprl okna, dal klimo na maksimum in poskušal shladit puščavo. Situacija je torej nemogoča in s tem smo obsojeni na konstanten stres in konstanten sistem življenja v stanju pripravljenosti na beg in boj. Če se še tako trudimo jesti zdravo, naše telo ne bo moglo presnavljati tako, kot bi presnavljalo v stanju umirjenosti ali delovanju parasimpatičnega živčnega sistema.
Zdaj vstopamo v svet psihologije in predvsem filozofije. Jaz sem človek in moja narava je, da se ne želim znajti v situacijah, ki so zame nevarne. Ampak situacije, v katerih se dandanes znajdemo in se nam zdijo stresne, niso več življenjsko ogrožujoče (ker nas ne lovi medved ali volk) ampak so ogrožujoče za naš ego. Telo pa reagira enako, kot bi nam okolica stregla po življenju. če je torej šef neprijazen in te vsak dan ‘spravlja ob živce’, je za tvoje možgane to enako ogrožujoče, kot če bi te lovil medved. Možgani ne ločijo med nevarnostjo za življenje in nevarnostjo za ego. Možgani želijo kontrolirat situacijo, želijo si, da šef ne bi bil kot je (ampak to je nemogoče, kot je nemogoče ohladit puščavo s klimo v avtu) in zato se ves čas nahajaš v simpatičnem živčnem sistemu – v pripravljenosti na beg in boj in tvoja presnova je počasna. Ne glede na to, kako se trudiš shujšat, ne gre.
Zdaj boš razumela, ko ti povem tole: hujšamo lahko na dva načina.
Prvi je: ‘nočem bit debela, oz. v stanju, v katerem sem’
Drugi pa je: ‘želim si biti vitka in zdrava’
Vidiš razliko? Glede na zgoraj razloženo, ti je zdaj morda bolj jasno, zakaj ti hujšanje ne gre kot bi moralo, ne glede na to koliko poješ, če izhajaš iz vidika, da stanja, v katerem se nahajaš, nočeš. Oz. ko si v stanju simpatičnega sistema se lahko zgodi, da je tvoj ‘coping’ mehanizem sladkor, ki možgane pomiri za kratek čas in podzavestno posegaš po hrani, ki te pomirja in zato dejansko poješ več, čeprav se tega niti ne zavedaš. Coaching je zato celostna reč. Ne učim te le kaj jesti (čeprav dobro vem, kaj podpre telo in kako jesti, da bo presnova delovala perfektno in bo telo vitko in zdravo) ampak to ti prav nič ne pomaga, če so tvoji podzavestni vzorci nekaj, kar določa, da ves čas živiš v simpatičnem živčnem sistemu, če se ti zdi, da te svet okoli tebe ogroža. Ko najdeva vzorce, ki te vodijo k takem dojemanju sveta in okolice, v kateri živiš in te podzavestne vzorce spremeniva, oz. na novo pogledava situacijo v kateri živiš, jo sprejmeva in stopiva iz stanja žrtve, v stanje kreatorja svojega življenja, pomagava telesu živeti v parasimpatičnem živčnem sistemu, kjer se hrana lahko nemoteno prebavlja, mikrohranila nahranijo celice in brez truda dosežeš svojo idealno postavo, ki je tvojemu telesu po naravi namenjena. Ko se to naučiš, me ne potrebuješ več in nikoli več ne potrbuješ nobene diete. Prav tako pa začneš na življenje gledat iz druge perspektive in ga uživaš, kot je v naravi življenja (vse se lepo sestavi).
