Kako pravilno sestaviti obrok? Kaj pravijo študije?

1. 8. 2024

Zdi se, da je sestavljanje obrokov cela znanost, ker je na internetu tako veliko informacij, ki si nasprotujejo. Socialna omrežja so vorteks, ki te potegne človeka v dvom in informacije so zelo kontradiktorne. Tam so vsi ‘strokovnjaki’ in trdijo, da vedo, kako določena hrana vpliva na človeško telo… naporno je že samo slišati vse to, kar sem ravnokar napisala, kaj šele pasti v to iskanje resnice.

Kaj nam ostane? Raziskave, oz. študije? Tudi te znajo biti zavajajoče.

Primer: znanstveniki naredijo dve študiji, ki naj bi potrdili kako zdravi so ovseni kosmiči.

1. Prva študija zbere mlade športnike, ki se hranijo zdravo in jim v jedilnik doda ovsene kosmiče. Rezultat: ovseni kosmiči ne vplivajo na zdravje.
2. Druga študija preiskuje vpliv obroka z ovsenimi kosmiči na moških, ki so stari okoli 60 let in imajo kardiovaskularne bolezni in načeloma ne jedo zdrave hrane. Obrok nezdrave hrane zamenjajo z ovsenimi kosmiči in rezultati pokažejo, da ovseni kosmiči ugodno vplivajo na zdravje.

Nobena od študij ni napačno zasnovana, pa kljub temu so rezultati zelo različni. Pri branju študij moramo torej gledati, kdo jih je financiral in kako je bila študija zasnovana, s čim se primerja ipd,… vsako študijo namreč lahko naredimo tako, da bo dala tak rezultat, kot ga želimo. Če bi na primer primerjali rastlinsko dieto z mesno in želeli pokazati, da je hrana, ki vsebuje meso bolj zdrava, bi skupini, ki se hrani z izključno rastlinsko hrano prehrano ponudili piškote in predelano hrano, tistim, ki bi jedli meso pa zdrave obroke z manj mastnimi kosi mesa in veliko zelenjave. Raziskava bi pokazala točno to, kar bi želeli dokazati. Če pa bi hoteli pokazati, da je rastlinska hrana bolj zdrava, bi naredili obratno in bi veganom ponudili zdravo hrano, tistim, ki jedo meso po predelano… zdaj oba vidiva, kaj želim povedat kajne?

Legitimne so tiste raziskave, ki resnično želijo videti rezultate in niso plačane iz strani nekoga, ki je želel določene rezultate ampak ko se znanstveniki odločijo, da resnično želijo dobiti rezultate, ki jim bodo poglobili znanje. Takšnih raziskav je malo in so objavljene v nekaterih revijah, ki so namenjene izključno tem študijam. V teh revijah je težko, praktično skoraj nemogoče objavljati raziskave in zato so meni številka 1, ko iščem znanje.

Tu torej najdemo naslednja dejstva, ki jih potrejujejo vse, neodvisno speljane raziskave.

1. Vlaknine ugodno vplivajo na naše telo. Ne le na črevesje ampak preko le-tega na celo telo. Izničijo neugodne vplive mesa in hranijo mikrobiom, ki je zaveznik k našemo zdravju. *vse o mikrobiomu izveš v seminarju, kjer ti razložim tudi, kako ga nahranit
2. Meso naj ne bo na mizi vsak dan, 3x na dan ampak naj bo priloga – do dvakrat na teden, v enem obroku. Naš mikrobom namreč s pomočjo mesa tvori sestavino, ki ji rečemo TMAO (trimethylamine N-oxide) ki je odgovorna za zvišan nivo holesterola in večje količine žolčne kisline, ki vpliva na vnetje celic. 
3. Telo poleg makrohrnil (ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob) nujno potrebuje tudi mikrohranila (vitamine in minerale), ki celicam pomagajo pri normalnem delovanju in optimalno delujočemu metabolizmu. Te pa najdemo v predvsem v zelenjavi in sadju, oreščkih in semenih ter stročnicah. Največ jih je v temnolistni zelenjavi.
4. Ultra-predelana hrana, (po ‘Nova klasifikaciji’ vsa hrana, ki je v tovarni razdeljena na pozamezne dele in so ji dodane hrani podobne substance) neugodno vpliva na telo in možgane in dolgoročno še ne vemo kako vpliva na telo, zato se je izogibajmo. Ta hrana in sladkor namreč po zadnjih raziskavah tudi povzročata krčenje hipotalamusa in sta odgovorna za bolezni kot so demenca, adhd, depresija ipd…
5. Sladkor (derivat, torej ne tisti, ki je naravno prisoten v sadju), povzroča vnetja v telesu; ker je nenaden naval sladkorja v krvi kriv za povečano izločanje inzulina, ki vpliva na vnetja, če ostaja v krvi; zato izbirajmo samo sladkor, ki je naravno prisoten v hrani in vsebuje tudi vlaknine, ki povzročijo, da se sladkor v kri sprošča počasi in slinavka sledi z inzulinom, ki prenaša energijo v celice. Sladkor so tudi vsi ogljikovi hidrati, ki ne vsebujejo vlaknin, ki bi vplivale na počasno sproščanje sladkorja v kri. To je bel kruh, testenine iz bele moke, bel riž,…

Če torej upoštevamo vsa ta dejstva, potem lahko rečemo, da je idealen obrok sestavljen iz ogromno zelenjave, stročnic in polnovrednih žit, semen in oreščkov (vsa ta hrana vsebuje veliko vlaknin), za okus pa lahko kdaj pa kdaj dodamo tudi malo mesa in ribe. Če jemo izključno rastlinsko hrano, pa naj ta vključuje stročnice – predvsem sojo v obliki tofuja, tempeha in edamame, ker ima idealno razmerje aminokislin.

Več ko ima obrok vlaknin, bolj in daje časa smo siti in med obroki ne iščemo ‘mašil’. Prav tako pa tudi dovolj beljakovin, ki jih zagotavljajo stročnice, poskrbi za sitost. Ko se naučiš tako sestavljati obroke, postane tvoje življenje veliko lažje in manj obremenjeno s hrano. Telo je zadovoljno in zdravo, glava deluje dobro in živimo lahko brez shujševalnih diet, saj dobro delujoč metabolizem spregleda ‘spodrsljaje’ iz potovanj in dopustov, ko je prehrana bolj ‘rekreativna’ 😉

Edino kar nas na poti k bolj zdravemu življenju ovira je naša psiha in navade. Tu ti lahko pomagam. Vem, kako se lotit te naloge, da bos v čim krajšem času ‘na konju’. Kontaktiraj me 🙂